Ljubljana je za en dan postala središče našega umetniškega raziskovanja. Z dijaki 2. in 3. letnika umetniške gimnazije smo stopili skozi vrata Akademije za gledališče, radio, film in televizijo – v prostor, kjer se ustvarjalna energija preliva med kamero in odrom, med teorijo in življenjem. Dopoldne je bilo posvečeno filmu. Na AGRFT so nam predstavili izbor študentskih vaj in kratkih filmov, ki so jih ustvarili bivši dijaki naše šole, danes študenti različnih smeri na akademiji. Na velikem platnu so se zvrstili naslovi, kot so Predmet, Navrh, Silhueta, Tlenje, Nisem župnik in Ups! – dela, ki so nastala kot del študijskega procesa in razkrivajo raznolikost filmskega izraza, od tehnične discipline montaže do subtilnega ritma režije in vizualne poetike kamere. Kratki filmi so odpirali vprašanja o svetu, o odnosih, o človeku – in predvsem o ustvarjalnem pogumu, ki ga študentje gojijo na poti umetniškega razvoja. Občudovali smo, kako se skozi študij poglablja zavedanje o zgodbi, sliki in ritmu. Popoldne nas je čakalo gledališče. V eni izmed akademijskih dvoran smo si ogledali predstavo Opraviti z Eddyjem, avtorski projekt po motivih del francoskega pisatelja Édouarda Louisa. Njegov glas, poln družbene bolečine in osebne iskrenosti, je v interpretaciji mladih ustvarjalcev zaživel na nov, telesno in čustveno intenziven način. Režiserka Julija Urban in dramaturginja Nastja Uršula Virk sta skozi delo z igralsko zasedbo oblikovali predstavo, ki presega klasično pripoved in postane kolektivna izpoved o identiteti, razredni pripadnosti in svobodi. Med igralci je nastopil tudi Jure Šimonka, naš bivši dijak, zdaj študent 4. letnika igre, ki je s svojo predanostjo in odrsko prisotnostjo predstavi dodal posebno toplino in domačnost. Predstava je občinstvo popeljala v razmislek o tem, kaj pomeni “biti drugačen”, kaj pomeni izstopiti iz okolja, ki te je oblikovalo, in kako umetnost omogoča soočanje s samim sabo. Ekskurzija ni bila zgolj ogled – bila je srečanje dveh svetov: gimnazijskega iskanja in akademijske izoblikovanosti.
Za dijake je bil obisk AGRFT-ja priložnost, da vidijo, kam lahko vodi umetniška pot, in potrditev, da je ustvarjalna iskra, ki se prižge v učilnici, sposobna rasti v umetniško zrelost in profesionalnost.
