V šestih desetletjih obstoja Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer ni samo rasla po številu vpisanih dijakih, številu zaposlenih, dograjevanju in obnovi šolskih prostorov, posodabljanju učne opreme, ampak je raslo tudi število izobraževalnih programov. V šolskem letu 2023/24 izvajamo dva splošno izobraževalna programa (splošna gimnazija in umetniška gimnazija smer gledališče in film) in dva srednja strokovna programa (predšolska vzgoja, medijski tehnik). Prav tako izvajamo program maturitetni tečaj za dijake, ki so srednjo šolo zaključili s poklicno maturo in bi jo želeli nadgraditi s splošno. V pokrajini ob Muri smo odrasli populaciji poznani tudi po izobraževanju odraslih (program predšolska vzgoja) in številnih tečajih za pridobivanje različnih kompetenc, predvsem jezikovnih in računalniških.

Na področju splošnega izobraževanja naš šolski sistem loči izobraževalne programe splošne gimnazija in izobraževalne programe strokovne gimnazije. Vsi programi gimnazije trajajo štiri leta in se zaključijo s splošno maturo. Uspešno opravljena splošna matura omogoča izbiro katerega koli študijskega programa v Sloveniji oz. pod določenimi pogoji tudi v tujini.

Še vedno polovica dijakov naše šole obiskuje program splošne gimnazije. V ta program se vpisujejo učenci, ki imajo ob končani osnovni šoli cilj, da po zaključku srednje šole nadaljujejo s študijem. Glede predmetnika so vse šole s programom splošna gimnazija zavezane k izvedbi enakih predmetov v predpisanem obsegu. Ti predmeti so slovenščina, matematika, dva tuja jezika, zgodovina, športna vzgoja, glasba, likovna umetnost, geografija, biologija, kemija, fizika, psihologija, sociologija, filozofija in informatika. Šole s tem programom se med sabo razlikujejo v naboru izbirnih predmetov in predvsem didaktičnem in pedagoškem pristopu. Posebnosti izvedbe gimnazijskega programa na našo šoli se kažejo predvsem v ponudbi tujih jezikov (angleščina in nemščina kot prvi ali drugi tuji jezik, španščina francoščina kot drugi tuji jezik), nivojskost pouka pri predmetih matematika in tuji jezik, izbirni predmeti (francoščina, španščina in ruščina kot tretji tuji jezik, interdisciplinarni tematski sklopi: umetnost, raziskovanje, debata). Skozi številen projekte v katere je bila šola vključena v zadnjih dveh desetletjih so v pouk vključeni številni novi didaktični in metodološki pristopi (nivojskost, formativno spremljanje, timsko sodelovanje, projektni pristopi, …). Šola slovi tudi kot tehnično zelo dobro opremljena, kar pomeni da so dijaki in učitelji deležni uporabe sodobne učne tehnologije.

Programu splošna gimnazija je po vsebini zelo sorodna umetniška gimnazija, smer gledališče in film, ki je nastala s posodobitvijo dramsko – gledališke smeri. Jedrni del predmetnika je enak (slovenščina, matematika, tuja jezika, športna vzgoja, informatika, sociologija, filozofija in psihologija). Nekoliko manj je geografije, zgodovine,  glasbe in likovne umetnosti. Zmanjšan je obseg naravoslovnih predmetov, saj sta v prvem in drugem letniku obvezna le dva tovrstna predmeta. Temeljni teoretični predmet je zgodovina in teorija gledališča in filma, ki predstavlja osnovo za umetniško ustvarjanje, ki poteka v okviru gledaliških in filmskih delavnic. Posebnost programa je tudi, da dijaki v 1. in 2. letniku obiskujejo delavnice obeh umetniških področij, v tretjem letniku pa se odločijo za področje gledališča ali filma. Temu ustrezno obiskujejo skupino delavnic, zraven pa še dodaten teoretični predmet gledališko oziroma filmsko ustvarjanje. Delavnice, ki jih lahko primerjamo s praktičnim poukom, so: igra in govor, impro, zvok in glasba, fotografija in film, gib, vizualna delavnica, snemanje in montaža, scenarij in režija, filmski zvok, nastopanje pred kamero, posebne avdiovizualne tehnike in elementi.  Delo v delavnicah je v urniku organizirano v strnjeni obliki. To pomeni, da je en dan v tednu skoraj v celoti namenjen delavnicam in strokovnim predmetom. Cilj delavnic je, da ob koncu polletja ali šolskega leta nastane končni izdelek, ki ga dijaki predstavijo na produkcijah. Poleg ustvarjalnosti je pri delavnicah velik poudarek na timskem delu in delitvi nalog.

Dijaki obeh gimnazijskih programov opravljajo splošno maturo. Slovenščina, matematika in en tuji jezik. Slovenščino vsi dijaki opravljajo na višji ravni, matematiko in tuji jezik pa po lastni izbiri na osnovi ali višji ravni. Dva predmeta si dijak izbere po lastni izbiri. Na naši šoli lahko dijaki kot izbirni predmet izbirajo med še enim tujim jezikom, zgodovino, geografijo, fiziko, kemijo, biologijo, psihologijo, sociologijo, filozofijo, informatiko. Dijaki umetniške gimnazije po navadi izberejo zgodovino in teorijo gledališča in filma. Ker se oba tipa gimnazije zaključita na enk način, imajo dijaki obeh smeri enake izhodiščne možnosti za nadaljnji študij. Za dijake, ki so obiskovali srednje strokovne programe in so jih zaključili s poklicno maturo, oziroma za t.i. odrasle brez splošne mature organiziramo na šoli tudi maturitetni tečaj. Dijaki maturitetnega tečaja obiskujejo predmete, ki jih imajo na maturi.

Programi srednjega strokovnega izobraževanja enako kot oba tipa gimnazije trajajo štiri leta. Zaključijo se s poklicno maturo in dijaki pridobijo poklic. V našem primeru sta to poklica pomočnik vzgojitelja in medijski tehnik. Pomočnik vzgojitelja je zaposljiv v vrtcu. Možnosti zaposlitve medijskega tehnika so zelo raznovrstne. Znanja in kompetence, ki jih pridobi skozi izobraževalni proces, obsegajo področja grafičnega oblikovanj, medijske podpore, računalniškega oblikovanja. Uspešno zaključena srednja strokovna šola dijaku ne omogoča samo zaposlitev ampak tudi nadaljnji študij  na vseh višješolskih programih in nekaterih študijih 1. oziroma  2.  bolonjske stopnje (odvisno od vpisnih pogojev). Nabor teh študijev se poveča ob opravljanju 5. predmeta splošne mature. Dijak se prav tako lahko vpiše v maturitetni tečaj in opravlja splošno maturo.

Predmetnik programov srednje strokovni izobraževanja je sestavljen iz obveznih predmetov (slovenščina, matematika, tuji jezik, športna vzgoja, umetnost, zgodovina, geografija, sociologija psihologija, fizika, kemija, biologija) in so za vse programe enaki. Razlike med programi se lahko pojavijo v obsegu učnih ur in ponudbi šole. Drugi sklop predstavljajo obvezni strokovni moduli, v sklopu katerih dijaki pridobivajo strokovno znanje s področja za katerega se izobražujejo. V programu predšolska vzgoja so to veščine sporazumevanja, pedagogika in pedagoški pristopi v predšolskem obdobju, razvoj in učenje predšolskih otrok, varno in zdravo okolje, kurikulum otroka v vrtcu, igre za otroke, ustvarjalno izražanje, matematika za otroke, jezikovno izražanje, naravoslovje za otroke, družboslovje za otroke, informacijsko komunikacijske tehnologije. Tretji sklop predstavlja odprti kurikulum, v sklopu katerega šola v dogovoru z delodajalci ponudi vsebine za katere meni, da so aktualne in potreben za uspešno opravljanje poklica. V programu predšolska vzgoja dijakom tako ponujamo poskuse za otroke, drugi tuji jezik na ravni tretjega tujega jezika, inštrument, otroci v vrtcu, ustvarjamo za otroke, sodobne izzive, zborovsko petje, projektno ustvarjanje. Četrti sklop so izbirni moduli. Dijaki programa predšolska vzgoja lahko izbirajo med likovnim izražanjem, športom za otroke, multimedijo, plesnim izražanjem in glasbenim izražanjem. Enake sklope obsega tudi program medijski tehnik, vendar jih sestavljajo vsebinsko drugačni moduli. V nabor obveznih strokovnih modulov spadajo (nekateri izmed njih so izbirni): grafično oblikovanje, grafično medijski procesi, kakovost in trženje, informacijsko komunikacijske tehnologije, tipografija in reprodukcija, medijsko oblikovanje, izražanje s sliko in zvokom, grafično reprodukcijski sistemi, animacija v ravnini. Na šoli smo ocenili, da dijak te izobraževalne smeri svoje znanje in veščine pridobi v okviru odprtega kurikuluma na področjih: urejanja fotografij in oblikovanja spletni strani, snemanju in montaže, multimedijski produkciji, znanju še enega tujega jezika. Posebnost programov srednjega strokovnega izobraževanja je praktični usposabljanje z delom pri delodajalcu in praktično izobraževanje v šoli. Dijaki programa predšolska vzgoja večino usposabljanja izvedejo v vrtcih, ki je razporejeno skozi vsa štiri leta šolanja v različnem obsegu ur. Vrtec si dijaki izberejo sami – po navadi so to vrtci v okolju njihovega prebivališča. Dijaki medijskega tehnika se večino praktično izobražujejo v šoli, v drugem in tretjem letniku pa po deset dni pri delodajalcu, ki si ga ravno tako izberejo sami glede na lastne želje in področje, ki jih zanima. Mednarodne delovne izkušnje dijaki lahko pridobivajo v okviru mednarodnega projekta Erasmus+. V zadnjih letih so prakso opravljali v Združenem kraljestvu, Nemčiji, Španiji, na Portugalskem in Poljskem. V jeseni 2023 načrtujemo mobilnost dijakov obeh programov na Irsko.

Programi srednjega strokovnega izobraževanja se zaključijo s poklicno maturo, ki obsega štiri izpite. Za vse programe je enako, da dijaki kot prvi maturitetni predmet opravljajo izpit iz slovenščine, pri tretjem predmetu izbirajo med matematiko ali tujim jezikom.  Dijaki medijskega tehnika kot drugi predmet opravljajo izpit iz medijske in grafične tehnologije, kot četrti pa pripravijo izdelek oziroma storitev, ki ga zagovarjajo pred komisijo. V programu predšolska vzgoja sta to izpit iz vzgoje predšolskega otroka in izpitni nastop ter zagovor.

Vsi izobraževalni programi vsebujejo tudi druge oblike vzgojno – izobraževalnega dela. V gimnazijskih programih so to obvezne izbirne vsebine, v programih srednjega strokovnega izobraževanja pa interesne dejavnosti. V šolskem letu 2022/23 se je v tretjem letniku vseh programov začel izvajati nov tematsko vsebinski sklop imenovan aktivno državljanstvo. Izvaja se v obsegu 35 ur in dijak ob zaključku šolskega leta pridobi opisno oceno opravil / ni opravil.

Prav nabor izbirnih vsebin je eno izmed tistih področji po katerih se srednje šole najbolj razlikujejo med sabo in pomenijo obogatitev programa in ponudbe šole. Na naši šoli se trudimo dijakom ponuditi raznovrstne vsebine, ki ne pomenijo samo dodatnih vsebin za dijake, ampak predvsem razvijanje talentov in uresničitev želja. Nabor ponudbe je zelo pester in številčen, tako da lahko vsak najde nekaj zase. Ponujene vsebine obsegajo priprave in sodelovanje na različnih tekmovanjih in natečajih, debata, kulturno umetniško ustvarjanje, nastopanje, raziskovanje, literarno ustvarjanje, medijsko udejstvovanje, dobrodelnost, podjetnost, ekologija, dodatno učenje tujih jezikov, ekskurzije, šport. Na šoli organiziramo številne tradicionalne prireditve in dogodke, med katerimi so vsekakor zelo odmevni: Miklošičevi dnevi, Znanje za mlade, Mladi(m) pomagamo, GFML se predstavi, prednovoletne ustvarjalnice, praznovanje slovenskega kulturnega praznika, mednarodni debatni vikend, Kulturni maraton, mednarodni filmski festival Student cuts, glasbeni koncerti na terasi, tekmovanje za Naj razred šolskega leta, proslave od dnevu Rudolfa Maistra, dnevu samostojnosti in enotnosti, dnevu državnosti, organizacija znanstvenih simpozijev, zaključna akademija Odsev. Dijaki in zaposleni sodelujemo na številnih prireditvah, ki jih organizirajo občine ter številne druge organizacije in društva. Med bolj odmevnimi je tradicionalna udeležba vseh dijakov in zaposlenih na najbolj množični športni rekreativni prireditvi v pokrajini ob Muri Maratonu treh src. Širšo javnost o dogajanju na šoli informiramo preko lastnih medijev: radijska oddaja Glas GFML, televizijska oddaja Aktualno na GFML, radijski podcast, spletna stran, multimedijski center, šolski časopisi in publikacije Reflektor, InfoReflektor, Raziskovalni reflektor, Dogajalo se je – Letopis šolskega leta, informativna brošura, … Pri nastajanju opisanega aktivno sodelujejo dijaki pod mentorstvom zaposlenih.

Gimnazija Franca Miklošiča že od šolskega leta 1998/99 izvaja izobraževanja odraslih. Naj prepoznavnejši program, ki ga izvajamo je program predšolska vzgoja – poklicni tečaj. Program poteka po enakem učnem načrtu, kot program pomočnik vzgojitelja, ki ga obiskujejo dijaki. Udeleženci program zaključijo s poklicno maturo in pridobijo poklic pomočnik vzgojitelja v vrtcu. Druga skupina programov izobraževanja odraslih so programi, ki so udeležencem ponujeni brezplačno in so sofinancirani iz različnih projektov. Finančna sredstva za izvedbo pridobivamo iz različnih razpisov in v sodelovanju z drugimi institucijami, ki se prav tako ukvarjajo z izobraževanjem odraslih. V zadnjih letih so najbolj prepoznavni programi: Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc 2018–2022, Munera 3, Usposabljanja KATIS. Preko prijavljenih projektov v okviru LAS Prlekija ponujamo domačim podjetnikom in kmetovalcem pridobivanje določenih znanj in kompetenc, predvsem na področju znanja tujih jezikov in digitalne pismenosti.

Razvoj šole je tesno povezan s sodelovanjem v številnih projektih ter s številnimi partnerji. Projekti, v katerih trenutno sodelujemo oziroma so se v zadnjem obdobju iztekli, so: Zdrava šola, TVU – Teden vseživljenjskega učenja, Šola ambasadorka evropskega parlamenta, Erasmus+, SIO-2020, RAST, Kompetence, Munera 3, Simbioza, Program razvoja podeželja , NA-MA POTI, Podvig, Popri, SKUM, Jugend debattiert, JEŠT, Atena, Slovenščina na dlani … Poleg pristojnih ustanov s področja vzgoje in izobraževanja (Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Zavod Republike Slovenije za šolstvo), sodelujemo s številnimi partnerji: Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza na Primorskem, MOVIT, Lokalna akcijska skupina Prlekija, CMEPIUS, ZOTKS, ZIP, Krka, Arnes, Evropska komisija, TIC, CPI, Šola za ravnatelj, Leo, Andragoški center Republike Slovenije, JSKD, Ustanova dr. Antona Trstenjaka, Kinoteka, Slogi in drugi. Zelo zgledno je tudi sodelovanje z občinami od koder prihajajo naši dijaki, ustanovami, organizacijami in društvi. Gimnazija Franca Miklošiča je danes šola, ki pomeni enega glavnih povezovalnih elementov, ki povezuje vse generacije prebivalcev v pokrajini ob Muri med sabo kakor z drugimi deli Slovenije in deluje tudi preko državne meje.

zapisali: Franc Čuš, Nina Pečnik, Uroš Koštric, Ludvik Rogan, Saša Šimičić