Zgolj tri dneve pred državnim praznikom, dnevom Rudolfa Maistra, so dijakinje 3. letnika umetniškega oddelka ljutomerske gimnazije prisostvovale nekoliko drugačnemu, zato pa nič manj pedagoškemu pouku izven šolskih prostorov. Zgodovinsko učilnico so zamenjale za sveži zrak v ljutomerskem parku, ki ponosno nosi ime domoljuba Rudolfa Maistra. Ob njegovem spomeniku, ki kot edini tovrstni prikazuje tudi pesniško ter humanistično plat generala, so z aktivnim sodelovanjem sooblikovale njihovo učno uro. Najprej so spoznale pomen obeleževanja državnih praznikov, nato pa so jim bile podrobneje predstavljene Maistrove vojaške akcije v letih 1918–1919. V predavanjih je bilo izpostavljeno, da se lik generala Maistra ne skriva zgolj v uspešnem združevanju dela vojaka in umetnika, ampak predvsem v dejstvu, da je bil oseba, ki je bila pripravljena zavestno izstopiti iz trenutne cone udobja in samozadostnosti ter za bodoči narodov blagor, ob morebitnem neuspehu, žrtvovati tudi lastno eksistenco. Dan Rudolfa Maistra nas opominja, da pristno domoljubje na lestvici vrednot ljubezen do domovine in lastnega naroda vedno postavlja pred osebne interese posameznika. Omenjeno pa je v današnjem opazno sebičnem vase zagledanem času vredno tolikšno večjega občudovanja.
Državni prazniki, naj si bodo dela prosti dnevi ali delavniki – to je s simbolnega nivoja povsem nepomembno – predstavljajo uzakonjen državni opomnik za državljane, da vsakoletno obudijo spomin na dogodke in osebe, ki so odločilno oblikovale narodno zgodovino. Aktiven državljan namreč nosi moralno odgovornost, da ohranja spomin na pretekle dogodke in hkrati tudi skrbno neguje specifične sestavine slovenske kulture v vsej raznovrstnosti in barvitosti njenih oblik.
