Vzgojiteljada je vsakoletno srečanje dijakov in dijakinj iz programa predšolske vzgoje. Takih šol je v Sloveniji 15 in čisto vse so letos prišle na Vzgojiteljado v Kamnik, natančneje na Gimnazijo in srednjo šolo Rudolfa Maistra v Kamniku. Udeležile so se je tudi dijakinje 3. v-oddelka, v spremstvu treh profesoric in ravnatelja. Druženje se je začelo že na avtobusu, in sicer z ekipo iz Ormoža in kasneje še iz Maribora.
Čez 200 udeležencev, bodočih vzgojiteljic in vzgojiteljev, je slišalo uvodne pozdravne govore, ki jih je najlepše strnila Marija Lešer, predsednica Skupnosti šol za predšolsko vzgojo: »Opravljali boste najlepši, a tudi najtežji poklic.«
Po prijetnem glasbenem uvodu odličnih kamniških pevk je mlade v Veronikino usodo popeljal duo Vroča župa. Izvedeli smo, da se je zaradi skoposti in brezdušnosti – ni hotela dati denarja za novo mašo – Veronika spremenila v kačo in pogreznila v zemljo, natančneje pod kamen. In rešil bi jo lahko samo nedolžen fantič.
V dvanajstih delavnicah so dijaki in dijakinje poustvarjali njeno zgodbo. Predstavitev na koncu se je dogajala na Kamniškem trgu, kjer so se prodajali izdelki vseh sort, med njimi tudi čudežna krema, ki Veroniko nazadnje predrugači, da spet dobi nazaj človeško podobo in človečnost. Na trgu se je pelo, plesalo, igralo v tisti dan narejenih kostumih, pesnik je Veroniki zložil pesem in mladi vplivneži so objavljali sebke na družbenih omrežjih. Pri tem so bile ključne besede prijateljstvo, dobrota oz. solidarnost in seveda srčnost. Ta je na koncu Veroniko vendarle rešila.
Dijakinje in dijaki so na koncu zadovoljni sedli na avtobus, klepet domov je bil zaradi bogatega druženja precej glasnejši kot zjutraj. Dijakinje GFML se niso držale ob strani, ampak pogumno delile svojo ustvarjalnost z vrstniki in vrstnicami iz vseh koncev Slovenije. Ostalo nam je sporočilo, da se človečnost vedno da pridobiti nazaj in je vrednejša tudi od bitkoinov.
