Končal se je petkov pouk in v Grossmannovi dvorani na naši gimnaziji so se počasi začeli zbirati naši najmlajši ŠILArji (1. letniki). Čakal ji je njihov prvi nastop v gledaliških improvizacijah – prijateljska tekma s I. Gimnazijo Maribor.
V zraku se je čutilo vznemirjenje, rahla napetost, mogoče tudi trema. Prišel sem v dvorano, jih pozdravil in dobil nekoliko tišji odzdrav. Vedel sem, da bomo misel na prvi, krstni nastop in nervozo odgnali s pripravo zaodrja in prigrizkov ter pijače za naše goste iz Maribora. Le-ti so kar hitro prišli in se takoj spoznali s svojimi vrstniki iz Ljutomera, ter se takoj začeli ogrevati z ogrevalnimi igrami. Čez 15 minut je izgledalo, kot da se poznajo že zelo dolgo. Oboji so bili zelo glasni, razigrani in popolnoma sproščeni. Ura je “odletela” in dvorana se je začela polniti s starši, brati in sestrami, prijatelji, babicami in dedki … nastopajočih ter se tudi dodobra napolnila. V zraku je bila zelo pozitivna, razigrana energija in večer improvizacij se je lahko začel.
Tiya Kikl in Petja Hajdinjak sta v vlogi moderatorjev sproščeno pozdravila vse prisotne in impro-večer se je začel z veliko dobre volje in smeha. Obe ekipi sta se predstavili z duhovitima uvodnima skečema in na ustih prav vseh improvizatorjev je sijal prešeren nasmeh. Nato je šlo samo še navzgor! Prvi so odigrali prvo disciplino gostje iz I. Gimnazije MB, nato pa so stopili na oder naši “piščančki”, ki so takoj “zažgali” in izgledali, kot da to počnejo že dolgo – prav nič se ni poznalo, da je to njihov KRSTNI nastop!
Oboji so nato odigrali še po dve ŠiLA disciplini in bili iz nastopa v nastop boljši(!) – bolj duhoviti, bolj razigrani in prepolni domišljije. Prav videlo se je, da neizmerno uživajo! In publika prav tako! Na koncu sta obe ekipi odigrali še “poslovilno” disciplino “Neznani predmet” in dodobra nasmejali publiko ter zelo, zelo uspešno zaključili svoj prvi impro-nastop. Prav tako sta tudi moderatorja z odliko opravila svoje delo! Na koncu je sledil še velik aplavz prezadovoljne publike in dolgo priklanjanje naših zelo, zelo nasmejanih najmlajših.
Ja, bil je zelo lep večer in zelo, zelo dober “ognjeni krst” naših najmlajših “šilarjev”, na katere sem neizmerno ponosen! Še isti večer smo snovali naš naslednji nastop, ki se ga že zelo veselijo! In to zame pomeni največ!
Ponosen, ponosen mentor, Gorazd Žilavec.
