V zborniku Naših 50 let je dr. Miran Puconja, dijak in dolgoletni profesor slovenščine in filozofije na osrednji srednješolski instituciji na desni strani reke Mure, podrobno predstavil zgodovinska in narodno-kulturna izhodišča razvoja šolstva v Ljutomeru in na Murskem polju ter ustanovitev in delovanje prvega pol stoletja obstoja Gimnazije Franca Miklošiča. Številne podrobnosti je moč prebrati iz raznih zbornikov, ki so izhajali ob praznovanju okroglih obletnic. Zato bom v svojem prispevku izpostavil nekatere zgodovinske izseke, ki govorijo o razvoju šolstva v 20. stoletju nasploh in so preslikani na konkreten primer Gimnazije Franca Miklošiča oz. zgradbo v kateri od ustanovitve naprej domuje.

Snovalci ideje o ustanovitvi ljutomerske gimnazije so prostore novi šoli dodeli v zgradbi na Prešernovi ulici 34, ki je bila zgrajena s finančno pomočjo nemškega Schulvereina leta 1895. Prvotno je bila namenjena šoloobveznim učencem ljutomerskih Nemcev, ki so obiskovali leta 1894 ustanovljeno štirirazrednico. Deutscher Schulverein (Nemško šolsko društvo) je bilo ustanovljeno leta 1880 na Dunaju. Namen organizacije je bil organizirati šolanje v nemškem jeziku za nemške otroke kjer tega javne šole niso omogočale. Poleg ustanavljanja in organiziranja nemških šol je organizacija tudi finančno podpirala izgradnjo številnih šolskih zgradb na Štajerskem in Kranjskem. Kot protiutež organizaciji so naši predniki leta 1885 ustanovilo Družbo Svetega Cirila in Metoda, ki je iz slovenske perspektive opravljala enako narodno kulturno vlogo.

Ob prevratu v letih 1918/19 je bilo v zgradbi nekaj časa nastanjeno vojaštvo, tudi pripadniki t.i. Prekmurske legije, ki so prvotno nameravali v soglasju z generalom Rudolfom Maistrom vojaško posredovati v Prekmurje. Po vojni je poslopje hitro dobilo funkcijo, zaradi katere je bilo zgrajeno. Šolske oblasti v Ljubljani so 12. septembra 1919 izdale sklep o ustanovitvi trirazredne meščanske šole, za fante in dekleta. Šola je imela predvsem kmetijski značaj. Ker je bilo do takrat v tej zgradbi naseljeno vojaštvo, jo je bilo potrebno popraviti. Zato se je pouk začel 6. oktobra 1919 in je trajal do 15. julija 1920. Za prvega ravnatelje je bil imenovan Jan Baukart, ki je hkrati učil še slovenščino, zemljepis in zgodovino. Ravnatelj je ostal vse do ukinitve šole leta 1941, ko so jo Nemci spremenili v skladu z nemškim šolskim sistemom v Hauptschule. V vmesnem obdobju je bila leta 1925 preoblikovana v štirirazredno meščansko šolo z imenom Državna Meščanska šola dr. Frana Miklošiča.

Šolske oblasti so se na Slovenskem po prvi svetovni vojni zgledovale po starem avstrijskem šolskem sistemu in ga v večjem obsegu tudi ohranile. Osnovna šola je bila za vse otroke 8 letna. Vendar se je način zaključka razlikoval. Vsi otroci so najprej obiskovali štiri-razredno splošno ljudsko šolo. Po zaključku te so pod določenimi pogoji lahko nadaljevali šolanje na nižji gimnaziji iz katere so se učenci lahko vpisali v višjo gimnazijo ali učiteljišče,  meščanski šoli iz katere je bilo mogoče nadaljevanje šolanja na učiteljišču ali poklicni šoli ter višjo ljudsko šolo, iz kater je bil možno nadaljnje šolanje v poklicni šoli.  Uspešno opravljena višja gimnazija (to je danes gimnazija) od leta 1931 pa tudi učiteljišče sta omogočala vpis na univerze. Tega leta je meščanska šola dobila status nižje srednje šole.

Prvo šolsko leto je bilo vpisanih 42 fantov in 41 deklet, ki so bili ločeni po spolu v dva oddelka. Prvi letnik jih je končalo 39 fantov in enako število deklet. Trirazredno meščansko šolo je bilo možno zaključiti z dodatnim četrtim razredom. To možnost je izkoristilo 8 fantov in 9 deklet prve generacije. Učiteljski zbor so prvo leto sestavljali Jan Baukart, Alojz Bajec, Hermina Mohorčič, Angela Karba (za ženska ročna dela) in katehet Andrej Lovrec. Leta 1924 je zakon določil, da meščanska šola traja 4 leta enotno za vse učence in se zaključi s t.i. malo maturo. Zaključne izpite so opravljali iz: slovenskega jezika, srbohrvaškega jezika, zgodovine in zemljepisa Srbov, Hrvatov in Slovencev ter iz matematike. Iz ostalih predmetov se je učencem priznala ocena iz končnega četrtega razreda. Učenci, ki so na mali maturi dobili dve negativni oceni, niso mogli prestopiti na srednje ali strokovne šole, ampak so lahko ponavljali četrti razred meščanske šole. Učenci, ki so pri mali maturi dobili eno negativno oceno, so lahko izpit ponavljali po preteku dveh mesecev.  Učenci, ki so zaključili 4. letnik so dobili naziv absolvent. V prvih 10 let obstoja šole je 113 absolventov izbralo naslednje poklice: kmetijstvo, trgovina in obrt, privatne službe, državne službe, 61 pa jih je nadaljevalo s šolanjem na učiteljišču oz. poklicnih srednjih šolah.

Pogoji za vpis v meščansko šolo so bili zelo strogi. Sprva so se v prvi razred lahko vpisali le učenci, ki so zadnji razred splošne ljudske šole končali z dobrim uspehom. Kasneje je bilo določeno, da so lahko učenca prvega razreda odstranili na predlog učiteljskega zbora, če do božiča iz več predmetov ni izpolnil vseh zahtev. Predmetnik ni bil nič manj obsežen kot je danes. Meddrugim je predmetnik vključeval: nauk o veri, slovenščina, srbohrvaščina, tuji jezik, zemljepis, zgodovina, botanika in zoologija, fizika, kemija z mineralogijo, higiena, računanje z enostavnim knjigovodstvom, geometrija z geometrijskim risanjem, prostoročno risanje, petje, telovadba, ročna dela, pouk o državljanskih pravicah, gospodinjstvo.

Po 2. svetovni vojni je namesto nadaljevanja meščanske šole do leta 1963 delovala po programu sorodna nižja gimnazija oziroma »osemletka Franceta Prešerna«. Tega leta, je Občinski ljudski odbor Ljutomer na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev, 27. marca sprejel odločbo o ustanovitvi gimnazije z začetnim delom dne 1. septembra, vendar se je pouk začel 5. septembra, tedanje republiške oblasti pa so jo verificirale leta 1966..

22. avgusta 1963 je bil v Pomurskem Vestniku, osrednjem časniku v pokrajini ob Muri, objavljen pogovor s profesorjem Dragom Novakom, prvim ravnateljem ljutomerske gimnazije. Članek nosi naslov OSNOVNI SMOTER: ZAGOTOVITI STROKOVNI KADER. Zaradi lažje predstave zgodovinskih, kulturnih in ekonomskih okoliščin navajam pogovor v celoti.

»Kateri so bili glavni razlogi za ustanovitev gimnazije v Ljutomeru? Razlogov za ustanovitev gimnazije v Ljutomeru je bilo nedvomno več. Ljutomer je po ukinitvi vajenske šole in po premestitvi gospodinjske šole v Radence ostal brez kakršnekoli druge šole, razen dveh osemletk. Starši so morali pošiljati svoje otroke v šole v oddaljeni Maribor ali v M. Soboto. Vse to je bilo povezano z velikimi izdatki, tako da mnogi otroci po končani osemletki niso mogli nadaljevati študija in so se morali posvetiti obrti ali pa se zaposliti kot navadni delavci. Pobudo za ustanovitev gimnazije je prišla prav od članov ljutomerske občinske skupščine, ki so na terenu najbolj občutili ta pereč problem. Drugo dejstvo je prav gotovo to, da v ljutomerski občini, kot prav gotovo še v mnogih drugih, zelo potrebujemo kader z visoko izobrazbo. Kadra s srednjo izobrazbo bo domala dovolj, medtem ko kadra z visoko izobrazbo zelo primanjkuje. Trenutno bi v ljutomerski občini potrebovali še mnogo zdravnikov, inženirjev in drugih strokovnjakov z visoko izobrazbo. V mnogih podjetjih bi bila delovna storilnost prav gotovo mnogo večja, če bi imeli za to prepotreben kader. V perspektivi bodo predvidoma prav gotovo zamrla tudi učiteljišča; tako bodo morali učenci za ta poklic končati gimnazijo in je tudi zaradi tega ustanovitev gimnazije pomembna. V ljutomerski občini pa zaenkrat še zelo potrebujemo pedagoški kader z višjo in visoko izobrazbo.

Koliko dijakov je pripravljenih za prvi letnik in katero Območje bo zasegla nova gimnazija glede na bivališča dijakov? Šolski odbor gimnazije je na svoji seji sklenil, da bo sprejetih v prvi letnik, ki bo imel dva oddelka, 72 učencev. To število smo na sprejemnih izpitih tudi dosegli. Za sprejemni izpit se je prijavilo celo 73 učencev, od teh pa jih 8 sprejemnega izpita ni opravilo. Za vpis je prosilo tudi nekaj učencev, ki morajo letnik ponavljati ali pa bodo prestopili iz drugih šol na našo šolo. Otroci, ki bodo obiskovali našo gimnazijo, so iz različnih krajev. Precej jih je iz G. Radgone, Ščavnice, od Vidma pri Ščavnici, z Razkrižja, sorazmerno precej tudi iz Ormoža, nekaj pa celo od Kostanja, iz Melinec in od drugod. Skratka, kaže, da bo šolski okoliš zelo velik in vse to nam potrjuje,, da je gimnazija potrebna. Prvega septembra bomo imeli še naknadne sprejemne izpite, ker je šola prejela še precej prošenj za vpis.

Kako je s predavateljskim kadrom in tehnično oprem o šole? Zdi se mi, da je to najbolj pereča zadeva vseh naših šol. Povsod tožijo, da ni kadra, ali pa da nima ustrezne izobrazbe. Tudi pri nas so se pokazale določene težave, vendar pa smo jih v glavnem že prebrodili in upamo, da bomo imeli ustrezen kader, ki bo lahko vzgajal in izobraževal našo mladino.

Ali so potrebe in tudi možnosti za internat? Potrebe po internatu ni opaziti, saj se je samo ena učenka prijavila za internat. Vsi učenci imajo zelo dobre prometne zveze, vlak ali avtobus, mnogi pa se bodo, kakor so sami izjavili, vozili s kolesi. Starši so zelo veseli, da bodo njihovi otroci lahko obiskovali šolo bolj poceni in jim ne bo treba plačati internata. Če bi bilo potrebno, bi ustanovili internat v prostorih bivše gospodinjske šole, vendar, kakor vse kaže, tega v tem šolskem letu še ne bo potrebno storiti.

Kateri so glavni materialni problemi šole? Materialni problemi šole se pojavljajo, vendar jih sproti odpravljamo. Pri tem se moramo zahvaliti članom občinske skupščine, ki kaže popolno razumevanje za potrebe šole. Občanska skupščina v Ljutomeru je obljubila vsa materialna sredstva, daje pa tudi vso pomoč pri renoviranju šole. Šola »Franceta Prešerna«, v kateri bo ljutomerska gimnazija je že dva meseca veliko mravljišče, kjer delajo zidarji, električarji, vodovodni inštalaterji in drugi mojstri, da pripravijo vse potrebno za pravočasen, pričetek pouka. Prihodnji mesec bo zaživelo delo na šoli. Spočiti učenci bodo vstopili v šolo. Z znanjem, ki si ga bodo pridobili, bodo lahko nadaljevali študij na visokih in višjih šolah in tako izpopolnili vrzel, ki nastaja v Prlekiji zavoljo pomanjkanja prepotrebnega strokovnega kadra; tako pa bomo tudi omogočili še hitrejši kulturni in gospodarski razvoj te pokrajine.« (vir: Pomurski Vestnik, 22. 8. 1963, leto XV, štev. 33, str. 3-4.)

Ustanovitelji so novoustanovljeni šoli dali ime Gimnazija Frana Miklošiča. Ustanovnega leta 1963 je bila 150-letnica rojstva najpomembnejšega slovenskega jezikoslovca in znanstvenika 19. stoletja, rojenega 20. novembra leta 1813 v Radomerščaku. V šolskem letu 1992/93 se je začela uporabljati nova oblika osebnega imena Franc, saj je jezikoslovčevo ime tako zapisano v krstni knjigi ljutomerske župnije, a se je tudi sam ob priimku v kajkavski grafiji poleg okrajšave s Fran in Fr. tako podpisoval.

Za prvo šolsko leto 1963/64 je bilo razpisanih 72 mest. Vpisali so se lahko vsi, ki so končali popolno osnovno šolo in niso bili starejši od 17 let. Ob vpisu so morali kandidati priložiti spričevalo o dokončani osnovni šoli, izpisek iz rojstne matične knjige in mnenje osnovne šole o sposobnostih in nagnjenjih kandidata. Kandidati so morali opraviti preizkus znanja iz slovenščine in matematike. V razpisu je bilo tudi objavljeno, da se lahko vpišejo tudi tisti dijaki, ki nameravajo šolati za učiteljski poklic, ker se bo za njih oblikoval poseben oddelek. Kot sledi iz pogovora s prvim ravnateljem, je eden največjih izzivov nove šole bila sestava ustrezne kadrovske ekipe. Vseeno je vodstvu uspelo pridobiti zahtevane kadre. Prvotni učiteljski zbor so sestavljali: Drago Novak (ravnatelj, zgodovina), Bela Jalšovec (angleški jezik, ruski jezik, slovenski jezik), Alfonza Lindtner (matematika, nemški jezik), Milica Pevec (umetnostna zgodovina, zemljepis), Silvo Prelog (tehnični pouk), Štefan Rous (latinski jezik), Ivan Vrbančič (glasbeni pouk), Boris Zrelec (botanika, zoologija, kemija, telesna vzgoja).

Eno izmed pomembnejših vprašanj, ki bremeni srednješolca, je zaključek srednješolskega izobraževanja, za katerega se najpogosteje uporablja pojem matura. Druga oznaka za ma turi je zrelostni izpit in na simbolni ravni pomeni prehod iz otroštva v odraslost, na pravnem področju pa sovpada s polnoletnostjo in zakonsko odgovornostjo. Zaključek srednje šole se danes med izobraževalnimi programi razlikuje. Splošno izobraževalni programi (vsi tipi gimnazije) se od leta 1995 zaključijo s splošno maturo, saj je tega leta bila izvedena prvič eksterna matura. Nekatere srednje šole svojim dijakom omogočajo opravljanje tudi t.i. mednarodno maturo. Programi srednjega strokovnega izobraževanja (SSI) se zaključijo s poklicno maturo, medtem ko poklicni programi z zaključnimi izpiti. Zaključek izobraževalnega programa pomeni tudi pridobitev poklica, strokovnega naziva in možnost vpisa v nadaljnje izobraževalne programe. Sistem in tudi poimenovanje zaključka gimnazijskega programa v obdobju obstoja Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer se je večkrat spremenil in tudi imel drugačno poimenovanje. Današnji obliki je bila najbolj podobna v prvem desetletju in pol po drugi svetovni, ko se je v bistvu nadaljeval sistem mature izpred vojne. Matura je bila takrat sestavljena iz pisnega in ustnega dela. Pisni del je bil sestavljen iz slovenščine, matematike, ruščine (kasneje tuji jeziki), na klasičnih gimnazijah je matematiko nadomestila latinščina. Pri ustnem delu so polega naštetih predmetov dijaki opravljali še izpit iz zgodovine in zemljepisa. Skozi leta se je širil nabor predmetov (predvsem so bili dodani naravoslovni predmeti). Pomembno prelomnico v povojni organiziranosti srednjih šol je pomenilo leto 1958. Ukinjena je bila klasična osem letna gimnazija (nižja gimnazija plus gimnazija) in uvedena štiriletna gimnazija. Vanjo so se lahko vpisali učenci po uspešno zaključeni osemletki. Ukinjena je bila tudi matura, katero je nadomestil zaključni izpit. Zaključni izpit je obsegal domačo nalogo, pisno nalogo in ustni izpit. Na ta način je bila gimnazija poenotena s strokovnimi šolami, posledično pa se je nižala tudi njena kvaliteta. V skladu s takšno obliko zaključnega izpita so gimnazijo zaključile tri generacije (1960-62). Leta 1963 so zaključni izpit začeli izvajati v skladu z novimi navodili, ki so za gimnazije določala pisni in ustni izpit iz slovenskega jezika, pisni in ustni izpit iz matematika ali tujega jezika ter seminarska naloga z zagovorom. K ustnemu delu so lahko pristopili kandidati, ki so pisni del oz. seminarsko nalogo opravili s pozitivno oceno. V skladu s temi navodili je tudi maturirala prva generacija ljutomerskih gimnazijcev. V šolskem letu 1969/70 so začela veljati nova navodila. Na gimnazijah se je uveljavil zaključni izpit, ki je določal opravljanje izpitov iz štirih predmetov. Obvezna predmeta sta bila slovenski jezik in novejša zgodovina s sociologijo. Dva predmeta sta bila izbirna, kar pomeni, da so dijaki lahko izbirali med matematiko in tujim jezikom. Dijaki, ki so bili v zaključnem letniku odlični, so bili oproščeni opravljanja zaključnega izpita. V osemdesetih letih se je zgodil še en eksperiment, ki je imel v ozadju ideološko političen namen. Leta 1981/82 je bila vpisna prva generacija dijakov v t.i. usmerjeno izobraževanje, posledično je bila leta 1984 ukinjena gimnazija in s tem tudi zaključni izpiti. Tedanje oblasti so gimnazijam očitale, da ne ustrezajo duhu časa ter bi naj bile preveč elitne in malomeščanske. Namesto njih so poleg različnih strokovno usmerjenih programov vpeljali usmerjeno izobraževanje pedagoške, naravoslovno-matematične, družboslovno-jezikovne in kulturološke usmeritve. Po dolgotrajnih pogajanjih in velikih naporih tako zaposlenih na gimnaziji kakor občinskih odločevalcih je ljutomerska srednja šola komajda preživela burna osemdeseta leta. O tem podrobno piše dr. Miran Puconja v zborniku Naših 50. Ob uvedbi usmerjenega izobraževanja je šoli bil odobren vpis v družboslovno-jezikovno smer, ki se je konec 80.tih preimenovala v družboslovno-kulturno smer, po zmanjšanem vpisu v 2. polovici 80.tih let pa je bila v šolskem letu 1987/88 vpisana prva generacija dijakov naravoslovno-matematične smeri, ki je v šolskem letu 1989/90 doživel spremembo v naravoslovno-matematično smer, B program. Zaključek srednje šole brez zaključnega izpita oz. mature je v strokovni javnosti naletelo na številne kritike. Predvsem iz univerzitetnih krogov so kmalu začele prihajati pobude, da se ponovno uvede matura. Tako je sprememba zakona leta 1989 ponovno uvedla maturo oz. zaključne izpite. Dijaki 4. letnika so v šolskem letu 1990/91 zaključili srednjo šolo z opravljanjem dveh izpitov (slovenščina, seminarska nalog). Naslednje leto je zaključni izpit obsegal štiri predmete, od katerih se je eden lahko opravljal v obliki seminarske naloge z zagovorom. Obvezna je bila slovenščina, dijaki so izbirali med tujim jezikom in matematiko, tretji in četrti predmet bil izbirni. Vsi predmeti so obsegali pisni in ustni del. Pri ponovnem uvajanju zaključnih izpitov je prišlo do določenih zapletov in nejasnosti. Na to so opozorili ljutomerski dijaki, ki so zgodaj spomladi leta 1991 na pobudo takratnega ravnatelja Ivana Rihtariča izvedli enodnevno opozorilno stavko. V šolskem letu 1991/92 se je vpisala prva generacija dijakov, ki je gimnazijski program zaključil z eksterno maturo leta 1995. Vsebina in oblika je do danes doživela le nekaj manjših sprememb. Obsega pet predmetov. Obvezni so slovenščina, matematika in tuji jezik, dva predmeta pa si dijaki izberejo sami. Slovenščino opravljajo na višji ravni, matematiko in tuji jezik pa na osnovni ali višji ravni. Izbirne predmete dijaki opravljajo na enotni ravni. Kvaliteta pridobljenega znanja skozi štiri leta se pokaže z uspešno opravljeno maturo. Ljutomerska gimnazija je na nivoju države prepoznana kot šola, kjer dijaki dosegajo na maturi izvrstne rezultate. Ti se kažejo v visokem odstotku uspešnih dijakov na maturi, povprečnem številu doseženih točk in številu zlatih maturantov.

Novo prelomnico v razvoju šole kot institucije je pomenilo šolsko leto 1998/99. Tega leta je bila vpisana prva generacija dijakinj (bila so sama dekleta) v program srednjega strokovnega izobraževanja predšolska vzgoja. Vzrok je bil v odprtju nove gimnazije v Ormožu. Predvidevalo se je, da se bo posledično število novo vpisanih dijakov zmanjšalo. Predvidevanja se niso uresničila, število vpisanih dijakov je v naslednjem desetletju stalno naraščalo, in to v obeh programih. Z uvedbo novega programa je šola pridobila veliko. Šolajoči mladini v pokrajini ob Muri smo ponudili zelo zanimiv in privlačen program, ki temelji na pedagoškem področju vzgoje najmlajših, ustvarjalnosti, kreativnosti. Zaposlili smo tudi nove pedagoške delavce, ki pokrivajo področje pedagogike in umetnosti.  To so prepoznali tudi učenci, ki so se vpisovali v srednjo šolo. Število vpisanih dijakov je v določenem obdobju naraščalo tako močno, da smo šolskem letu 2009/10 vpisali dva oddelka dijakov. Nazadnje v šolskem letu 2016/17. V tem obdobju sta v soseščini enak program začeli izvajati še dve srednji šoli, kar se je začelo poznati tudi na vpisu. Program se zaključi s poklicno maturo, ki se od splošne mature razlikuje po tem, da dijaki opravljajo izpit iz štirih predmetov. Obvezna je slovenščina, izbirajo med matematiko in tujim jezikom in imajo dva strokovna module, med katerimi predstavlja eden izpitni nastop z zagovorom. Uspešno opravljena poklicna matura pomeni pridobitev poklica in možnost zaposlitve v vrtcu, kot pomočnik vzgojitelja. Pod določenimi pogoji oz. na določenih študijskih smereh dijak lahko nadaljuje tudi s študijem. Danes v Pomurju skoraj ni vrtca, kjer ne bi bili zaposleni naši bivši dijaki. Mnogo je tudi takšnih, ki so obiskovali t.i. program izobraževanja odraslih, ki ga izvajamo prav tako od šolskega leta 1998/99. Prav program predšolska vzgoja je spodbudil vodstvo šole, da smo v 25 letih poleg tega programa izvajali številna izobraževanja in tečaje za odrasle.

ZADNJIH 10 LET – »Z znanjem ponosni v prihodnost«

Leto 2013 je bilo v znamenju praznovanja 50-letnice obstoja Gimnazije Franca Miklošiča, ki je sovpadala z 200-letnico rojstva dr. Franca Miklošiča. V kako pomembno in uspešno institucijo je prerasla šola povejo besede tedanjega predsednika države Boruta Pahorja na osrednji akademiji: »Zavest o pomenu šolanja se tudi danes v Ljutomeru oz. Prlekiji odraža v visoki kvaliteti gimnazije. Odlični uspehi pri maturi kažejo njeno nadpovprečnost. Ta se odraža kasneje v uspehu dijakov na univerzah.«

Vrhunec praznovanja 50-letnice obstoja gimnazije se je zgodil konec meseca avgusta s slavnostno akademijo in s srečanjem generacij ljutomerskih gimnazijcev. Veliko težo prireditvam so dali prisotni bivši ravnatelji, učitelji, dijaki, predstavniki kulturnih in znanstvenih ustanov, lokalne in državne politike na čelu z dvema ministroma ter predsednikom države, Borutom Pahorjem. Šola kot ustanova se je zahvalila najzaslužnejšim za ustanovitev, razvoj in obstoj gimnazije, to je bivšim ravnateljem, s tem pa posredno vsem učiteljem oz. zaposlenim, ki so soustvarjali skupno zgodbo o uspehu. Simbolno so prejemniki zahval prejeli tudi bronaste kipce v podobi Franca Miklošiča, avtorice akademske kiparke in slikarke Irene Tebi Brunec. Ti kipci so v delu javnosti ob serviranju dela medijev sprožili nerazumevanje. Nerazumevanje je bilo plod nepoznavanja in nespoštovanja dela vseh, ki smo kakorkoli povezani z gimnazijo.

Drugi vrhunec praznovanj v pokrajini ob Muri se je zgodil v drugi polovici meseca novembra ob obeležitvi spomina na 200 let rojstva dr. Franca Miklošiča. Najprej je osebnost in znanstvenik Franc Miklošič zbral znanstvenike iz šestih držav na dvodnevni znanstveni konferenci, ki se je zaključila na predvečer obletnice Miklošičevega rojstva z odkritjem doprsnega kipa na Glavnem trgu v Ljutomeru in s slavnostno akademijo v organizaciji Občine Ljutomer. Podobno kot pred 130 leti ob 70-letnici rojstva  dr. Franca Miklošiča je tudi tokrat Univerza na Dunaju organizirala na njegov rojstni dan svečano akademijo, v programu katere so sodelovali ljutomerski gimnazijci. Zaključek praznovanj ob t.i. Miklošičevem letu je sledil na dan slovenske kulture v Varaždinu, kjer so se povezali gimnazijci iz obeh mest.

Ob bok praznovanja je bila izdelana nova celostna podoba šole z novim logotipom in sloganom »Z znanjem ponosni v prihodnost«, zbornik Naših 50 let, Antologija dijaške poezije, predstavitveni, znamki, spominska razglednica, prevod Miklošičevih zbranih romskih pravljic z naslovom Pravljice iz Bukovine, Monografija o življenju in delu dr. Franca Miklošiča, dokumentarni film Franc Miklošič – človek in znanstvenik, kipci v podobi Franca Miklošiča katere prejmejo zlati maturantje in dijake ter posamezniki, ki s svojim delom pripomorejo k in ugledu in prepoznavnosti šole, njegov doprsni kip na osrednjem trgu v Ljutomeru. Šola je v javnosti vedno bolj postajala prepoznavna po kratici GFML. Posebno priznanje zaposlenim na šoli so pomenile besede ministra za šolstvo dr. Jerneja Pikala, izrečne na slavnostni akademiji ob praznovanju 50-letnice obstoja gimnazije: »… ko sem v preteklih dneh spraševal po ministrstvu, da mi dajo kaj podatkov o gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru, sem dobil nekaj izjemnega, kar dobim redko. Rekli so: ni finančnih problemov, ni organizacijskih problemov, ni statusnih problemov, gimnazija je takorekoč ideal vsakega ministrstva.«

Izrečena priznanja in pohvale s strani predstavnikov političnega, znanstvenega in strokovnega okolja, kakor pozitivnega odnosa javnosti nasploh do šole ter zaposlenih je povzročila nov zagon in uresničevanje novih idej. Bogata tradicija kulturno umetniškega  ustvarjanja na Gimnaziji Franca Milošiča in trdni zgodovinski temelji so bili razlog, da smo na šoli leta 2014 začeli z realizacijo dolgoletne ideje, v Ljutomeru ponuditi zainteresirani mladini možnost obiskovanja umetniške gimnazije. Predlog uvedbe novega programa je dobil podporo tako med lokalno politiko kakor so ga podrli številni priznani umetniki. Med drugimi so predlog podprli: Feri Lainšček, Alojz Domnik, Gorazd Žilavec, dr. Marko Jesenšek, Vlado Žabot, Tomaž Horvat, Vlado Novak, Vili Ravnjak, Mojca Kreft, Tone Partljič,  Nina Ostan in drugi.

Prvotni predlog uvedbe umetniške gimnazije je pristojno ministrstvo  12. januarja 2015 zavrnilo. Vendar je kmalu sledil s strani ministrstva predlog, da šola začne pripravljati nov program s področja filma. Zato je bil v šolskem letu 2015/16 razpisan poizkusno t.i. filmski oddelek. V okviru obstoječega programa splošne gimnazije je bil film izpostavljen kot kroskurikularni cilj vključen v okvir obveznih vsebin. Poudarek je bil na projektnem delu.  Dijaki so obiskovali izbirni predmet filmsko ustvarjanje v sklopu katerega je nastajal končni »izdelek« v obliki filma. Dodatno je šola pridobila podporo strokovne javnosti leta 2015, ko je bil v sklopu Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina ter v sodelovanju z Univerzo v Mariboru organiziran dvodnevni znanstveni simpozij z naslovom Slovenski film v sliki, glasbi in besedi. 23 uglednih slovenskih znanstvenikov, profesorjev iz mariborske in ljubljanske univerze (eden tudi iz Poljske), igralcev, scenaristov,  pisateljev je predstavilo svoje prispevke na obstoječo tematiko, ki so zbrani in objavljeni v znanstveni monografiji. Glavno gonilo simpozija sta bila ravnatelj Zvonko Kustec in tedanji dekan Filozofske Fakultete Univerze  v Mariboru dr. Marko Jesenšek.

Leta 2016 je Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport zadolžilo ZRSŠ, da pripravi predlog prenove obstoječega programa umetniške gimnazije, dramsko-gledališke smeri in se dopolni s področjem filma. K sodelovanju so bile povabljene tri srednje šole. Gimnazija Nova Gorica, Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana, obe sta že izvajali obstoječi program in naša šola. Celotno leto 2016 je bilo posvečeno pripravi prenove izobraževalnega programa in učnih načrtov. Aktivno smo sodelovali v različnih delovnih skupinah pri pripravi dokumentov.

V razpisu za vpis v prvi letnik v šolskem letu 2017/18 je Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport razpisalo prenovljen srednješolski program umetniške gimnazije, smer gledališče in film, medtem je pristojni strokovni svet program potrdil na februarski seji. Na ta način so bile premagane vse ovire in šola je lahko nagovorila zainteresirano mladež, da se vpiše v nov program, takrat edin tovrstni vzhodno od Ljubljane. Odziv je bil več kot dober. To se je najprej pokazalo že na informativnih dnevih in se potem pravilnost naše odločitve potrdila ob vpisu. Prva generacija vpisanih je tako štela 29 dijakov.

Kljub napornemu delu, ki so ga velikokrat ovirale na videz nepremagljive ovire, smo dosegli, v nekaterih pogledih pa celo presegli cilje. Na šolo so se začeli vpisovati dijaki tudi izven pomurske statistične regije. Nekateri izmed njih so med tednom bivali v Dijaškem domu Radenci.  Šola je pridobila strokovno usposobljen kader, ki se poklicno ukvarja z umetniškim ustvarjanjem na področju gledališča in filma. Opremila se je s primerno učno tehnologijo, uredila se je učilnica za gledališče, v kateri si lahko gledališke predstave in filme ogleda 60 obiskovalcev, filmski studio, specialno računalniško učilnico. Do sedaj so program zaključile tri generacij in iz vsake sta se uspela vpisati na Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani po dva dijaka in to vsak na drugo smer. Dijaki umetniške gimnazije, kakor dijaki ostalih programov so stalni gostje na najrazličnejših prireditev v pokrajini ob Muri. Na najrazličnejših gledaliških srečanjih in filmskih festivalih dijaki dosegajo najvišja priznanja. Leta 2021 smo prvič organizirali mednarodni filmski festival Student cuts, ki pomeni nadaljevanje festivala, katerega je pred tem organiziral Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. V več kategorijah vsako leto sodeluje več kot 1000 sodelujočih iz celotnega sveta. V kategoriji Future Talents sodelujejo dijaki iz štirih slovenskih srednjih šol s programom umetniška gimnazija, smer gledališče in film. Gledališki del vsak leto gosti ena izmed sodelujočih šol, medtem ko je filmski del vedno izveden v Ljutomeru.

Pozitivne izkušnje z uvedbo novega programa umetniške gimnazije so nas spodbudil k razvijanju in uresničitvi uvedbe še enega izobraževalnega programa. Trend interesa med mladimi kakor družbeno – ekonomski trendi glede izobraževanja in uresničitve poklicnih želja ter potreb se stalno spreminjajo. V 90.tih letih prejšnjega stoletja je naraščalo zanimanje za vpis v splošno izobraževalne programe, v zadnjem desetletju pa se je trend začel obračati  v smer srednjega strokovnega in poklicnega izobraževanja. Tudi pri izbiri poklicev se dogajajo spremembe. V ospredje stopajo poklici, ki temeljijo na znanju in uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Potreba po tem znanju se je še kako pokazala v času epidemije zaradi virusa COVID-19, ko se je naenkrat izobraževalni proces iz šolskih učilnici prestavil na splet oziroma daljavo, podobno se je delovni proces v številnih poklicih in podjetjih prilagodil novim razmeram. Tudi v vsakdanjem življenju ljudje močno spreminjamo način življenja. Fizični stik zamenjuje virtualni, odvisni smo od informacij do katerih dostopamo preko različnih medijev (radio, televizija, splet, …), službene obveznosti opravljamo od doma, prav tako vedno več nakupov in finančnih transakcij. Hkrati ne smemo zanemariti dejstva, kakšna je kvaliteta informacij, ki jih sprejemamo vsakodnevno. Na podlagi analize ponudbe srednješolskih izobraževalnih programov v pomurski regiji in vizije, ki jo zasleduje naša šola, smo prišli do sklepa, da je program medijski tehnik tisti program, ki je potreben v našem prostoru. Zato smo v šolskem letu 2021/22 vpisali prvo generacijo dijakov v program medijski tehnik, ki spada med programe srednjega strokovnega izobraževanja. Pri uvajanju tega programa izhajamo iz preteklih izkušenj, strokovnega kadra in materialnih pogojev, ki smo jih ustvarjali z razvojem ostalih treh programov. Na področju medijskega ustvarjanja smo skozi zadnjih deset let razvili številne oblike in možnosti medijskega ustvarjanja. V okviru obveznih izbirnih vsebin in interesnih dejavnosti dijakom ponujamo številne aktivnosti: novinarski krožek, fotografski krožek, gledališko šolo, pevski zbor, tehnična podpora na prireditvah, snemanje in predvajanje prireditev (tudi neposrednih prenosov preko spleta). Vsakih 14 dni v lastnem radijskem studiu snemamo 15 minutno radijsko oddajo Glas GFML, ki se predvaja na lokalnih radijih (Murski val, Radio Slovenske gorice in Radio Maxi, podkastu). Prav tako mesečno snemamo televizijsko oddajo Aktualno GFML, ki je predvajana na šolski spletni strani in lokalni televizijskih postajah Idea TV in TV As. Vsako leto izdamo številne publikacije: dijaški družbeno angažirani časopis Reflektor, Inforeflektor, Raziskovalni reflektor, šolski letopis Dogajalo se je. Vse tiskane publikacije so v digitalni obliki dostopne na šolski spletni strani, v okviru katerega nastaja multimedijska stran (video in avdio posnetki, foto galerija, publikacija). Skozi šolsko leto izvedemo številne javne prireditve, ki jih dijaki pod mentorstvom učiteljev ozvočijo, osvetlijo, scensko opremijo, posnamejo, posnetke zmontirajo. Daki sodelujejo pri pripravi scene, tona, svetlobe, video opreme za gledališke in lutkovne predstave, proslave. Primeri takšnih prireditev in dogodkov so: dobrodelna prireditev Mladi(m) pomagamo, GFML se predstavi,  proslave ob dnevu samostojnosti in enotnosti, slovenskem kulturnem prazniku, dnevu državnosti, zaključna akademija Odsev, mednarodni debatni vikend, produkcija dijakov umetniške gimnazije Pod reflektorjem, nastopi dijakov programa predšolska vzgoja Veselo pričakovanje in Pisani tobogan, slikarske, kiparske in fotografske razstave, gledališke predstave, videi in filmi.

Leta 2020 je izbruhnila epidemija koronavirusa oziroma COVID-19. Epidemija, ki je zajela cel svet, je močno spremenila šolski prostor. 16. marca so se po sklepu takratne vlade zaprle vse šole in vrtci. Pouk se je preselil na daljavo. Učitelji in dijaki smo se hitro odzvali novi situaciji. Sledili smo navodilom pristojnih institucij (Nacionalni inštitut  za javno zdravje, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo), predvsem pa lastni iznajdljivosti. Bili smo postavljeni pred številne izzive. Predvsem kako ohraniti izobraževalni proces in ga čimbolj približati običajnim razmeram. Ob tem smo morali upoštevati razpoložljivost tehničnih zmožnosti (računalniki, dostopnost do interneta) in znanje uporabe različnih spletnih orodij (spletne učilnice, videokonference, spletni kvizi). Z naštetimi izzivi smo se spopadali tako dijaki kot učitelji. Hkrati je bilo potrebno ohranjati motivacijo med dijaki, veliko nejasnosti je povzročalo preverjanje in ocenjevanja znanja, ob koncu pouka pa tudi zaključevanje ocen. Odpadle so številne aktivnosti, tekmovanja, prireditve, ekskurzije. Dijaki, ki so maturirali v šolskem letu 2020/21 so ostali brez maturantskega plesa, naslednja generacija maturantov pa je imela maturantski ples po zaključku mature. Tudi, ko se je pouk ponovno preselil v šolske klopi, so veljali številni omejitveni ukrepi: varnostna razdalja, zaprte skupine, razkuževanje rok, miz, kljuk, zaščitne maske, prezračevanje prostorov, testiranje doma in v šoli, ugotavljanje stikov z okuženimi, karantena, izolacija, cepljenje. Vsi, dijaki, zaposleni, starši smo vedno težje sprejemali vse omejitve in ukrepe. Šele šolsko leto 2022/23 se je v celoti izteklo brez omejitev in zaščitnih ukrepov.

Ne samo tradicija in bogata zgodovina, ampak predvsem kvalitetno delo, sledenje in uvajanje številnih novosti na področju vzgoje in izobraževanja, stalno strokovno izpopolnjevanje zaposlenih, sodelovanje s številnimi institucijami, vključevanje v različne projekte, to je tisto, ki šoli daje ugled in je v javnosti prepoznana kot šola, ki mladim omogoča pridobitev kvalitetnega znanja ter možnost uresničitev izobraževalnih in poklicnih ciljev. Vse to je prepoznal tudi Zavod Republike Slovenije za šolstvo, ki je 20. februarja 2019 Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer podelil priznanje Blaža Kumerdeja. To je priznanje, ki ga Zavod podeljuje posameznikom, skupinam ali institucijam za odlično partnerstvo pri razvoju in uvajanju novosti v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Na ta način izkazujejo prejemnikom priznanje za visoke dosežke pri delu z mladimi, njihovo ustvarjalnost in inovativnost ter kakovostno sodelovanja. V obrazložitvi priznanja je meddrugim zapisano: »Dosežki šole sodijo v sam vrh slovenskega šolstva. Pod vodstvom ravnatelja Zvonka Kusteca že vrsto let odlično sodelujejo z Zavodom RS za šolstvo pri razvijanju in uvajanju novih pristopov v pedagoški proces, pri preizkušanju novih rešitev in mreženju projektnih izkušenj z drugimi šolami.«

VIRI

Za vse, ki se bodo v prihodnje ukvarjali z zgodovino in razvojem Ljutomerske gimnazije, ne bodo mogli mimo šolskega Letopis, ki nosi naslov Dogajalo se je. Prvič smo ga izdali leta 2014, kjer je predstavljeno šolsko leto 20213/14. Letopis je nadomestil Generacijsko knjigo. Stalni sklopi so: Zgodilo se je, Izpostavljamo, Šolsko leto v številkah, Šolo so obiskovali in zaznamovali. Ostali temeljni viri, na osnovi katerih je nastal ta zapis so še:

• Kronika Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer ( v zadnjih dveh desetletjih jo piše Danilo Obal, prof. zgodovine in geografije).
• Štiri leta Ljutomerske gimnazije, 1963 – 1967. Ljutomer 1967.
• Deste let, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, 1963 – 1973. Ljutomer, 1973.
• Trideset let ljutomerske gimnazije. Ljutomer, 1993.
• Štirideset let ljutomerske gimnazije. Ljutomer, 2003.
• Naših 50 let. Ljutomer, 2013.
• 10 let meščanske šole v Ljutomeru. Ljutomer 1929.
• Dogajalo se je, Letopis šolskega leta. Ljutomer, izhaja od leta 2014.
• Generacijske knjige. Ljutomer, izhajala je med šolskimi leti 2004/05 in 2012/13.
• Šolski časopisi (v zadnjih 10 letih so to:
  • Reflektor
  • InfoReflektor
  • Raziskovalni reflektor
  • GFML Novice
  • Informativne publikacije
  • Dijaški kulturni utrinki.

KAJ PA PRIHODNOST

Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer je ena najuspešnejših srednjih šol v pokrajini ob Muri, kakor tudi v slovenskem prostoru. Le-ta z različnimi projekti in sodelovanji omogoča zaposlenim, dijakom in staršem tudi mednarodne izkušnje. Ta zgodba o uspehu nastaja polnih šest desetletij in so jo ustvarjali zaposleni, tako strokovni kakor administrativno-tehnični delavci ob sodelovanju z vsakršno generacijo dijakov in njihovih staršev, lokalno skupnostjo, izobraževalnimi in drugimi institucijami. Nekateri bi menili, da ni več možnosti za razvoj in napredek, vendar vsakršne spremembe v družbi pomenijo nove izzive, še posebej v šolstvu. Številni uspehi dijakov, javna podoba šole kot institucije, delovni elan zaposlenih lahko ustvarijo občutek lagodja in samozadostnosti. Posledično to vodi v stagnacijo in na dolgi rok povzroči negativne trende na pedagoškem in organizacijskem področju.

Glede na hitre spremembe potreb na trgu delovne sile težko napovemo, kateri so poklici prihodnosti. Lahko pa predvidevamo, kaj se pričakuje od zaposlenih v prihodnosti. To so zmožnosti kreativnega razmišljanja, timskega dela, strokovnosti, pripadnosti in inovativnosti. Hkrati ne smemo zanemarjati vzgojne vloge, ki jo imajo izobraževalne ustanove. Srednja šola je čas prehoda iz otroške v odraslo dobo. Čas, ki pomembno vpliva na oblikovanje človekove osebnosti. Perspektiva družbe prihodnosti je, da smo med sabo strpni, živimo v varnem, zdravem in solidarnem okolju, se zavedamo odgovornosti do sebe, drugih in narave, ki nas obkroža. To so vrednote, ki jih lahko pri mladem človeku sooblikuje pozitivno, varno in spodbudno šolsko okolje. Šola je družbeni podsistem s ciljem, da z vzgojno-izobraževalnim procesom opolnomoči mlade za samostojno, odgovorno, ustvarjalno, inovativno in humano delovanje v družbi prihodnosti. Eden glavnih izzivov srednješolskega prostora v prihodnje je v hitrem odzivanju in prilagajanju na spremembe, ki v družbi nastajajo zaradi razvoja tehnologije, napredka spoznanj v znanosti in spreminjanja hierarhije vrednot v družbi. Odziv ne more biti kratkotrajen, ampak mora biti trajnostno naravnan in takšen, ki bo imel učinke na dolgi rok.

ZA KONEC

Vrnimo se na začetek. Kljub turbulentnemu dogajanju 20. stoletja je zgradba, v kateri 60 let domuje Gimnazija Franca Miklošiča, ohranila prvotno vsebino, in tudi vsi, ki so gradbeno posegali v prostor, so ohranjali prvoten arhitekturni slog.

PRELOMNICE V GRADNJI IN DOZIDAVI ZGRADBE GFML

1895 IZGRADNJA ŠOLSKE ZGRADBE

1926 IZGRADNJA SOKOLSKEGA DOMA (PARTIZAN)

1981–1986 IZGRADNJA PRIZIDKA (POVEZAVA ŠOLE S TAKRATNO TELOVADNICO)

1996 DOGRADITEV NOVEGA DELA IN OBNOVA STAREGA

2002 PREUREDITEV PODSTREŠJA PRIZIDKA V UČILNICE

2008 IZGRADNJA VHODA V ŠOLO

2010 PREUREDITEV ŠOLSKE TELOVADNICE V UČILNICE IN KABINETE

2012 IZGRADNJA DVIGALA ZA OSEBE

2021 UREDITEV LETNE TERASE

2023 PREUREDITEV PODSTREŠJA STAREGA DELA V UČILNICE

ostali viri:

– Aleš Gabrič, Sledi šolskega razvoja na Slovenskem, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut, 2009.

– Pomurski Vestnik, 22. 8. 1963, leto XV, štev. 33, str. 3-4.

Franc Čuš